MIRO KVAS (1962 – 2026)
Z veliko žalostjo smo sprejeli vest, da se je za vedno poslovil Miro Kvas, naš dolgoletni prijatelj, predani lion in nekdanji guverner Zveze lions klubov Slovenije.
Tako Lions klub Konjice kot tudi slovenski lionizem sta z njegovim odhodom izgubila človeka, ki je pomemben del svojega življenja, znanja, energije in predvsem srčnosti namenil pomoči tistim, ki jo najbolj potrebujejo.
Njegova lionistična pot je bila tesno prepletena z vrednotami, ki jih lioni in lionke živimo in uresničujemo: s prijateljstvom, solidarnostjo, odgovornostjo, spoštovanjem in pripravljenostjo pomagati človeku v stiski. S tem pa je pustil neizbrisni pečat ne zgolj v lokalnem okolju, temveč tudi na nacionalni ravni in širše.
Miro Kvas je bil med pobudniki in ustanovnimi člani Lions kluba Konjice. Ob njegovi ustanovitvi je v lionističnem letu 2004/2005 prevzel tudi njegovo prvo predsedniško funkcijo. S svojim delom, zavzetostjo in vizijo je pomagal graditi temelje kluba, ki je v dobrih dveh desetletjih postal klub z največjim številom članov ter pomemben del humanitarnega in družbenega življenja v širšem lokalnem okolju in po Sloveniji.
Njegova predanost lionizmu, njegovemu poslanstvu in filozofiji ga je vodila tudi na distriktno raven, kjer je po različnih odgovornostih in vodstvenih nalogah v lionističnem letu 2018/2019 postal guverner Zveze lions klubov Slovenije in s tem prevzel najvišjo funkcijo v slovenskem lionizmu.
Tudi v tej nadvse odgovorni vlogi »prvega med enakimi« je ostajal predvsem človek med ljudmi. Verjel je, da je moč lionizma v povezovanju, prijateljstvu in pripravljenosti, da dobre zamisli spremenimo v konkretna dejanja, ki nekomu prinesejo upanje ter vrnejo dostojanstvo.
Poseben pečat je pustil pri pobudah, ki so presegale običajne okvire lokalnega humanitarnega delovanja. Njegovo zanimanje za Antarktiko in varovanje njenega izjemnega naravnega okolja je preraslo v dolgoletno prizadevanje, povezano s pristopom Slovenije k tako imenovani Antarktični pogodbi. V tej pobudi je prepoznaval širšo odgovornost človeka do narave in prihodnjih generacij ter pomembno povezavo z vrednotami, ki jim sledi lionizem – prepoznati stisko, ponuditi roko in s konkretnimi dejanji pomagati.
Ves čas je bil tesno povezan s številnimi humanitarnimi pobudami in projekti, namenjenimi pomoči ranljivim skupinam. Med drugim je aktivno sodeloval pri projektih za slepe in slabovidne, pri podpori gluhim in naglušnim ter pri drugih dejavnostih, v katerih se je lionizem zrcalil v svoji najbolj pristni podobi: biti tam, kjer je pomoč potrebna, in pomagati tam, kjer lahko naredimo razliko.
Plakat miru zanj ni bil zgolj projekt. K sodelovanju je znal pritegniti šole, učitelje in predvsem mlade ustvarjalce, ki so svoje predstave, občutke in misli o miru prenašali na platno. S tem projektom je mladim omogočal, da so na svoj način spregovorili o vrednoti miru, hkrati pa povezoval izobraževanje, ustvarjalnost in odgovornost do prihodnosti. Njegovo prizadevanje je tako dobilo posebno sporočilnost – verjel je namreč, da se pot do pozitivnih sprememb začne pri mladih.
Miro za nas nikoli ne bo le ustanovni član, predsednik kluba ali nekdanji guverner. V našem spominu bo ostal predvsem prijatelj.
Človek, ki je verjel v moč povezovanja, v vrednost dobrih dejanj in v neomajnost posameznika, da s svojo pobudo, vztrajnostjo in pripravljenostjo pomagati prispeva k boljšemu svetu. V tem svetu je desetletja soustvarjal zgodbe pomoči, prijateljstva in služenja. In prav v teh tihih, pogosto nevidnih dejanjih dobrote ostaja najgloblji odtis njega samega.
Dragi Miro, hvala. Hvala za tvoje prijateljstvo, predanost in srčnost.
Pogrešali bomo tvoj glas, zamisli in pripravljenost stopiti naprej takrat, ko je bilo treba pomagati. Ostal bo spomin na človeka, ki je znal povezovati ljudi, verjel v moč dobrega in svoje življenje znal usmerjati v služenje drugim.
V srcih in mislih tistih, ki smo te poznali in s teboj delili del poti, bo vedno ostala sled tebe, tvojega prijateljstva, dela in zavezanosti vrednotam, ki nas povezujejo. In ostala bosta preprosto načelo »Pomagamo« in življenjska modrost, ki si jo vedno znova delil z nami: »Biti skop s kritiko in darežljiv s pohvalo ter skušati vedno graditi in nikoli rušiti.«
Počivaj v miru, dragi prijatelj.
Člani Lions kluba Konjice
